Tuji dolg
Tuji dolg je neporavnano posojilo ali niz posojil, ki jih ena država dolguje drugi državi ali institucijam znotraj te države. Tuji dolg vključuje tudi obveznosti do mednarodnih organizacij, kot so Svetovna banka, Azijska razvojna banka ali Medameriška razvojna banka. Skupni zunanji dolg je lahko kombinacija kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti. Te zunanje obveznosti lahko nosijo tudi vlade, korporacije ali zasebna gospodinjstva države.
RAZKRITJE ZNANJA Tujega dolga
Država se lahko zadolži v tujini za diverzifikacijo svojih valutnih apoenov dolga ali zato, ker dolžniški trgi lastne države niso dovolj globoki, da bi lahko zadovoljili potrebe po zadolževanju. V primeru držav tretjega sveta je zadolževanje pri mednarodnih organizacijah, kot je Svetovna banka, bistvena možnost, saj lahko zagotovijo privlačne posojilne stopnje in prilagodljiv razpored odplačevanja. Svetovna banka skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Banko za mednarodne poravnave (BIS) zbira podatke o kratkoročnem zunanjem dolgu iz četrtletne statistike zunanjih dolgov (QEDS). Zbiranje podatkov o dolgoročnem zunanjem dolgu skupaj izvajajo tudi Svetovna banka, posamezne države, ki imajo zunanji dolg, ter večstranske banke in uradne posojilne agencije v večjih državah upnicah.
Eno merilo bremena tujega dolga je znesek deviznih rezerv glede na neporavnani tuji dolg. Devizne rezerve sestavljajo tuje valute, ki jih hrani centralni denarni organ. Vključujejo bankovce, bančne depozite, obveznice, državno blagajno in druge državne vrednostne papirje, denominirane v drugih valutah. Ameriški dolar prevladuje v večini deviznih rezerv držav dolžnic, v teh rezervah pa izstopajo tudi evro, britanski funt, japonski jen in kitajski juan. Tuji dolg kot odstotek rezerv kaže na stopnjo kreditne sposobnosti države. Spremljata tudi zunanji dolg do izvoza (saj se veliko držav dolžnikov zanaša na izvoz blaga in blaga za posojila za storitve) in zunanji dolg k bruto domačemu proizvodu (BDP).
Lekcije o upravljanju s tujim dolgom
V preteklosti so države imele težave pri vračanju tujih posojil zaradi slabe sreče ali slabega fiskalnega upravljanja. Dejavniki, ki niso pod njihovim nadzorom, na primer suša, ki je uničila pridelke v sezoni, ali poplava, ki je ustavila tovarne, ki proizvajajo izvozno blago, so negativno vplivale na odplačilo posojil. Včasih so vlade ali podjetja povzročila težave pri neusklajevanju ročnosti svojih tujih posojil in denarnih tokov projektov, za katera so bila posojila porabljena. Prav tako so zanemarjeni valutni zatiči. Azijska valutna kriza, ki jo je sprožila nenadna devalvacija tajskega bata leta 1997, je povzročila izjemen stres tujim dolžnikom v tej regiji. Odtlej so bile poudarjene bolj učinkovite prakse upravljanja tujih dolgov.
Primerjajte investicijske račune Ime ponudnika Opis Razkritje oglaševalcev × Ponudbe, ki se pojavijo v tej tabeli, so partnerstva, od katerih Investopedia prejema nadomestilo.