Povprečna efektivna zapadlost

Kaj je povprečna efektivna zrelost?

Za posamezno obveznico je povprečna efektivna ročnost (AEM) merilo zapadlosti, ki upošteva možnost, da izdajatelj lahko prekliče obveznico. Za portfelj obveznic je povprečna efektivna zapadlost tehtano povprečje ročnosti osnovnih obveznic.

Ključni odvzemi

• Povprečna efektivna zapadlost oceni pravo zapadlost obveznic, ki jih je mogoče izterjati.
• Naložljive obveznice omogočajo izdajatelju, da jih unovči pred navedeno zapadlostjo, s čimer imajo nižje povprečne efektivne dospelosti od navedenih.
• Poznavanje verjetnosti imenovanja obveznic je ključnega pomena za izračun povprečne efektivne dospelosti.

Razumevanje povprečne efektivne zrelosti

Obveznice, ki jih je mogoče klicati, lahko izdajatelj predčasno unovči, če obrestne mere padejo na raven, ki je ugodna za izdajatelja za refinanciranje ali vračilo obveznic. Predčasni odkup obveznic pomeni, da se jim bo življenjska doba skrajšala.

Z drugimi besedami, obveznice ne bodo zapadle na datum zapadlosti, ki je naveden v skrbniškem odlomku. Pozivne obveznice bodo torej imele povprečno efektivno dospelost, ki je manjša od določene dospelosti, če je vpoklicana.

Povprečno efektivno zapadlost lahko opišemo kot dolžino časa, da obveznica doseže zapadlost, ob upoštevanju, da lahko dejanje, kot je poziv ali vračilo, odplača nekatere obveznice, preden zapadejo. Daljša kot je povprečna zapadlost, bolj se bo cena delnic sklada gibala navzgor ali navzdol kot odziv na spremembe obrestnih mer (beri naš izraz o trajanju).

AEM in portfelj obveznic

Portfelj obveznic sestavlja več obveznic z različnimi ročnostmi. Ena obveznica v portfelju bi lahko imela datum zapadlosti 20 let, druga pa 13 let. Ročnost ob izdaji se bo zmanjšala, ko se približuje datum zapadlosti.

Na primer, predpostavimo, da ima obveznica, izdana leta 2010, datum zapadlosti 20 let. V letu 2018 se datum zapadlosti obveznice zmanjša na 12 let. Z leti bo zapadlost obveznic v portfelju upadala ob predpostavki, da obveznice ne bodo zamenjane za novejše izdaje.

Povprečna efektivna zapadlost se izračuna tako, da se zapadlost vsake obveznice tehta glede na njeno tržno vrednost glede na portfelj in verjetnost, da se katera koli obveznica zahteva. V zbirki hipotek bi to pomenilo tudi verjetnost predplačil na hipotekah. Zaradi poenostavitve predpostavimo, da je portfelj sestavljen iz 5 obveznic z ročnostjo 30, 20, 15, 11 in 3 leta. Te obveznice predstavljajo 15%, 25%, 20%, 10% in 30% vrednosti portfelja. Povprečna efektivna ročnost portfelja se lahko izračuna kot:

• Povprečna efektivna zrelost = (30 x 0, 15) + (20 x 0, 25) + (15 x 0, 20) + (11 x 0, 10) + (3 x 0, 3)
• = 4, 5 + 5 + 3 + 1, 1 + 0, 9
• = 14, 5 let

V povprečju bodo obveznice v portfelju zapadle čez 14, 5 let.

Povprečni ukrep zapadlosti je natančnejši način za občutek izpostavljenosti posamezne obveznice ali portfelja. Zlasti v primeru portfelja obveznic ali drugega dolga bi lahko preprosto povprečje pomenilo zelo zavajajoč ukrep. Poznavanje tehtane povprečne zapadlosti portfelja je bistvenega pomena za poznavanje tveganj obrestnih mer, s katerimi se sooča ta portfelj. Na primer, skladi na daljši ročnosti se na splošno štejejo za občutljivejše za obrestne mere kot njihovi krajši.

Primerjajte investicijske račune Ime ponudnika Opis Razkritje oglaševalcev × Ponudbe, ki se pojavijo v tej tabeli, so partnerstva, od katerih Investopedia prejema nadomestilo.

Sorodni pogoji

Tveganje klicev Tveganje klicev je tveganje, s katerim se sooči imetnik izterljive obveznice, ki ga bo izdajatelj obveznic unovčil pred zapadlostjo. več Razumevanje obveznic Obveznica je naložba s fiksnim dohodkom, pri kateri vlagatelj posoja denar podjetju (podjetjem ali vladam), ki sredstva izposoja za določeno časovno obdobje po fiksni obrestni meri. več Koristi in tveganje, da postanete imetnik obveznic Imetnik obveznic je vlagatelj ali lastnik dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih običajno izdajajo korporacije in vlade. V bistvu je imetnik obveznic posojilodajalec, ki hrani zapisi točno določeno obdobje, prejema redna plačila obresti in vračilo glavnice ob zapadlosti. več Potovalni sklad pomaga podjetju izplačati dolgoročne dolgove Potonski sklad je račun, ki ga korporacija porabi za denar, namenjen za poplačilo dolga iz obveznice ali druge izdaje dolga. Sklad vlagateljem obveznic daje dodaten element varnosti. več Donos do povprečne življenjske dobe Donos do povprečne dobe je donos obveznic, ko je povprečna zapadlost nadomeščena z datumom dospelosti, uporaben za obveznice s funkcijo posojila. več Obvezniški sklad Obvezniški sklad je sklad, vložen predvsem v obveznice in druge dolžniške instrumente. Natančna vrsta dolga, v katerega sklad vlaga, bo odvisna od njegove osredotočenosti, vendar lahko naložbe vključujejo državne, podjetniške, občinske in zamenljive obveznice. več partnerskih povezav