Ponašanje na podlagi vedenja
Ponavljanje cen na vedenju je praksa izdajateljev kreditnih kartic, da prilagodijo obrestno mero imetnika kreditne kartice glede na svojo zgodovino plačil. Ponavadi cene na podlagi vedenja vključujejo zvišanje potrošniške obrestne mere, če ni pravočasno izvedel minimalnega mesečnega plačila. Z enim zamudnim plačilom je lahko dovolj za sprožitev letne odstotne stopnje kazni (APR). Nasprotno pa je lahko spreminjanje cen na podlagi vedenja za imetnika kreditne kartice pozitivno, če si prizadeva vzpostaviti zgodovino pravočasnih plačil in družbi za kreditne kartice dati razlog za znižanje zaračunane obrestne mere.
BREAKING DOWN Ponašanje na podlagi vedenja
Cene, ki temeljijo na vedenju, so izdajatelji kreditnih kartic, ki temeljijo na vedenju, za določanje, koliko kreditnega tveganja pokaže imetnik kreditne kartice. Ideja je izmeriti, kako odgovoren je imetnik kreditne kartice, ko gre za plačilo njihovih izplačil. Napake se zgodijo in imetniki kartic zamudijo plačila, toda to, kar želijo podjetja s kreditnimi karticami, je, da vzpostavijo nekakšno osnovno pričakovanje odplačila, da bi odvrnili prestopke. Eden od načinov, kako to storiti, je s cenami na podlagi vedenja.
Preden vzpostavijo kreditno linijo pri izdajatelju, je lahko skrbna skrb za uporabo kreditnih kartic uporabo cen, ki temeljijo na vedenju, informativna vaja. Za imetnike kartic plačilo 15-odstotnega aprila na znesku 500 USD pomeni porabo 75 USD letno za obresti. Če pride do zamude pri plačilu in znižanja cene na podlagi vedenja povzročijo, da se APR skoči do 30 odstotkov, se letne plačane obresti dvignejo na nepomembnih 150 dolarjev na leto. Običajno je v razdelkih o razkritjih enostavno najti politiko izdajatelja kreditnih kartic glede cen na podlagi vedenja; kartične družbe začrtajo ločen, jasno omejen odsek za kazen APR, da pojasnijo posledice zamujenega plačila.
Cene na osnovi vedenja in zakon o karticah
Kot je zapisano v Zakonu o odgovornosti, odgovornosti in razkrivanju kreditnih kartic iz leta 2009, zveznem zakonu, ki ščiti uporabnike kreditnih kartic pred nepošteno kreditno prakso s strani izdajateljev kartic, obstajajo omejitve, ki jih morajo družbe kreditne kartice upoštevati pri določanju cen na podlagi vedenja. Zlasti jim ni dovoljeno uporabljati kazenskih dohodkov na obstoječo bilanco, dokler zamude pri minimalnem plačilu ne dosežejo 60 dni.
Zakon tudi omejuje, kaj lahko izdajatelj kreditnih kartic zaračuna za univerzalno neplačilo, ali prakso zvišanja obrestnih mer za vsa prihodnja stanja po zamudi pri plačilu. Zakon tudi zahteva, da so imetniki kartic ustrezno obveščeni, koliko časa bo trajalo, da izplačajo obstoječe stanje po najnižji mesečni tarifi.