Osnutek zakladnika
Kaj je osnutek blagajnikaBlagajniški osnutek je vrsta bančnega predloga, ki se plača prek imenovane banke. Osnutki zakladnika se črpajo z lastnega računa izdajatelja. Imenovana banka ne preveri ne podpisa ne zaznamka čeka. Odgovornost banke izdaje je, da preveri podpis in zaznamek na osnutku blagajnika. Osnutek blagajnika je lahko znan tudi kot blagajniški ček.
BREAKING DOWN Zakladnik osnutek
Zakladniški osnutek velja za zajamčeno plačilno sredstvo, ker za njegovo plačilo prevzame odgovornost izdajatelj banka, ne pa imetnik računa. Ko imetnik računa kupi račun blagajnika, banka nemudoma umakne denar z računa imetnika računa in ga nakaže na svoj račun banke. Na ta način banka sama potrdi veljavnost predloga blagajnika, ne pa stranka.
Stranka, ki to zahteva, ne potrdi blagajniškega osnutka. Namesto tega uslužbenec banke izdaje potrdi osnutek blagajnika, preden ga izroči stranki, da ga predloži tretji stranki v plačilo. Samo prejemnik, kateremu je osnutek plačljiv, ga lahko unovči.
Večina bank da sredstva iz blagajniških menic na razpolago naslednji delovni dan po dnevu depozita. Čeprav se obravnava kot zajamčena sredstva, mora biti predlog blagajnika, tako kot vsak ček, obdelan in odstranjen. Banka prejemnika plačila jo mora predložiti banki izdajateljici za plačilo. Lažni osnutki blagajnikov so pogosti; lahko kupec položi lažni osnutek in zaradi razpoložljivosti v naslednjem dnevu lahko misli, da se je odstranil, če ni. Navsezadnje je lahko odgovoren za vračilo kakršnih koli sredstev iz goljufivega čekovskega blagajnika. Zaradi tveganja goljufije lahko banke zadržijo predloge blagajnikov v zneskih, višjih od 5000 USD.
Uporaba skice zakladnika
Blagajniški predlogi se običajno uporabljajo za poravnavo velikih transakcij, pri katerih je potreben varen način plačila. Zakladni osnutki običajno vključujejo varnostne funkcije, kot so vodni žigi ali toplotno odzivno črnilo in barvo, ki spreminja barvo. Blagajniški predlogi so varnejši način plačila kot osebni čeki, ker banka sama jamči za predloge in ne za posamezno stranko. Ker jih lahko unovči le prejemnik plačila, so tudi bolj varni od gotovine. Korporacije pogosto uporabljajo te osnutke za plačilo tovornih računov; zavarovalnice jih uporabljajo tudi za poravnavo škod. Uporabljajo se tudi pri nepremičninskih poslih in drugih nakupih z dolarjem.