Takšnega ne obstaja kot brezplačno kosilo (TANSTAAFL)
Kaj ni takšne stvari kot brezplačno kosilo (TANSTAAFL)?"Ni takega, kot je brezplačno kosilo" (TANSTAAFL), znan tudi kot "brez kosila" (TINSTAAFL), je izraz, ki opisuje stroške odločanja in porabe. Izraz izraža idejo, da imajo stvari, ki se zdijo brezplačne, vedno stroške ali da nič v življenju ni zares svobodno.
Kako deluje TANSTAAFL
Koncept TANSTAAFL je pomembno upoštevati pri sprejemanju različnih vrst odločitev, bodisi finančnih bodisi življenjskih. Koncept lahko potrošnikom pomaga sprejeti pametnejše odločitve z upoštevanjem vseh posrednih in neposrednih stroškov in zunanjih učinkov.
TANSTAAFL na področju ekonomije opisuje koncept oportunitetnih stroškov, ki navaja, da za vsako opravljeno izbiro ni izbrana alternativa. Odločanje zahteva kompromise in domneva, da v družbi ni prave brezplačne ponudbe. Na primer, izdelke in storitve, nadarjene (brezplačne) za posameznike, plača nekdo drug. Tudi ko nihče ne bi prevzel neposrednih stroškov, družba nosi breme.
[Pomembno: Tudi izdelki in storitve, ki jih posamezniki dobijo brezplačno, niso zares brezplačni; podjetje ali posameznik na koncu plača stroške.]
Razumevanje TANSTAAFL
Koncept TANSTAAFL naj bi izviral iz ameriških salonov 19. stoletja, kjer so kupci dobili brezplačna kosila z nakupom pijač. Iz osnovne strukture ponudbe je razvidno, da je z brezplačnim kosilom povezan T: nakup pijače.
Vendar pa so poznejši stroški, ki so posledica porabe brezplačnega kosila. Ker so bila kosila bogata s soljo, so stranke navdušili, da bi kupili več pijače. Tako so saloni namenoma ponujali brezplačna kosila s pričakovanjem, da bodo ustvarili dovolj prihodka z dodatnimi pijačami, da bodo nadomestili stroške kosila. Predlog brezplačnega blaga ali storitve z nakupom drugega blaga ali storitve je oksimoronska taktika, ki jo mnoga podjetja še vedno uporabljajo za privabljanje kupcev.
Primer TANSTAAFL
TANSTAAFL se je v zgodovini že večkrat skliceval v različnih kontekstih. Na primer, leta 1933 je nekdanji župan New Yorka Fiorello H. La Guardia v svoji kampanji proti kriminalu in korupciji uporabil italijansko besedno zvezo " finita la cuccagna!" (V prevodu "nič več brezplačnega kosila"). Priljubljene sklice na stavek lahko najdemo tudi v knjigi Roberta Heinleina "Luna je ostra gospodinja" in v knjigi Miltona Friedmana "Ni take stvari kot brezplačno kosilo."
TANSTAAFL ima v različnih disciplinah (npr. Ekonomija, finance, statistika itd.) Različne konotacije. Na primer, v znanosti se sklicuje na teorijo, da je vesolje zaprt sistem. Ideja je, da vir nečesa (npr. Materije) izvira iz vira, ki se bo izčrpal. Stroški dobave snovi so izčrpanost njenega vira.
V športu so TANSTAAFL uporabljali za opis zdravstvenih stroškov, povezanih s tem, da so v športu odlični, kot na primer "brez bolečine, brez dobička." Kljub različnim pomenom je skupni dejavnik strošek.
Posebna vprašanja
Pri naložbah TANSTAAFL pomaga razložiti tveganje. Zakladne menice (blagajniški zapisi), menice in obveznice ponujajo skoraj brez tveganja; vendar pa je oportunitetni strošek naložbe v enega od teh instrumentov zamujena priložnost za vlaganje v alternativne, bolj tvegane naložbe.
Ko se vlagatelj višje giblje po spektru tveganj, postane stavek TANSTAAFL še pomembnejši, saj vlagatelji vlagajo kapital v upanju, da bodo dosegli večje dobičke kot tisti, ki prinašajo manj tvegane vrednostne papirje; vendar ta izbira predvideva stroške, ker možnosti za rast morda ne bodo dosežene in naložbo lahko izgubite.
Ključni odvzemi
- "Ni brezplačnega kosila" (TANSTAAFL) je stavek, ki opisuje stroške odločanja in porabe.
- TANSTAAFL predlaga, da imajo izdelki ali storitve, za katere se zdi, da so brezplačni, nekdo stroške, tudi če ne posameznik, ki je prejel ugodnost.
- Pri vlaganju je nakup državnih blagajniških primerov primer, da nekdo misli, da dobiva dober posel za zelo malo. Toda kompromis pri nakupu državnih blagajn se ne vlaga v vrednostne papirje z večjim tveganjem in večjo naložbo.